V Sloveniji je, tako kot v večini tako imenovanih zahodnih liberalnih demokracij, oblast deljena na tri veje. V to kategorijo spadajo vse države Evropske unije, najočitnejši primer delitve oblasti pa predstavljajo Združene države Amerike. V teh državah poznamo zakonodajno, sodno in izvršno vejo oblasti. Slednjo predstavlja Vlada Republike Slvoenija, ki je ob tem tudi najvišji organ v hierarhiji državne uprave. V institucijah EU pa vlada zastopa stališča republike, kar lahko državljani občutimo ob vsakem tvitu. Vlada ima po ustavi upravno in politično izvršilno funkcijo. Kaj pa to pomeni v praksi?
Vse pravice in naloge vlade so zapisane v slovenski ustavi. Politična funkcija pomeni, da vlada vodi politiko, ki jo določi državni zbor. Ampak to še ni vse, saj vlada tudi izvaja zakone in druge predpise, ki jih je pred tem sprejela večina v državnem zboru. Potemtakem torej vlada usklajuje in določa izvajanje notranje in zunanje politike države v skladu z vsemi predpisi, od najvišjega dokumenta, tega namreč pooseblja ustava do zakonov in drugih nižjih aktov. Vlada skladno s funkcijo oziroma z vlogo najvišjega organa v hierarhiji državne uprave sprejema ukrepe. Tu ločimo med ekonomskimi, organizacijskimi, političnimi, pravnimi, finančnimi in drugimi ukrepi. Poleg tega tudi izdaja predpise, ki so nujni za razvoj države in za urejenost razmer na področjih, ki so v polju njenih pristojnosti.
Vlada poleg tega državnemu zboru v zakonodajni proces predlaga državni proračun, državne načrte, zakone ter druge akte s katerimi skuša vlada zastaviti dolgoročne usmeritve za področja, ki spadajo v njeno pristojnost. V primeru priprave protikoronskih ukrepov smo lahko videli, da lahko vlada v posamezne zakone doda tudi posamezne člene, ki nimajo veze z reševanjem zagonetne situacije, ki jo je povzročila pandemija. Prav zato je sila pomembno, da državljani izvajamo aktivno državljanstvo in nadzorujemo delo vodilnih predstavnikov republike.
Vlado Republike Slovenije vodi predsednik vlade, ki opravlja vlogo koordinatorja, usmerjevalca in voditelja, ki usklajuje delo vseh ministrov in ministric. Predsednik vlade je tisti, ki skliče in vodi seje. Ta organ namreč dela in odloča na rednih ali dopisnih sejah. Poleg teh lahko premier skliče tudi izredne seje, kjer se obravnavajo nujni predlogi sklepov vlade. Načeloma seje vlade potekajo na stalno določeni dan v tednu, običajno je to ob četrtkih. V primeru odsotnosti predsednika vlade vodi sejo podpredsednik ali minisrica oziroma minister, ki je prejel pooblastilo s strani predsednika. Javnost običajno ni vključena v sprejemanje sklepov, ob koncu sej pa je s pomočjo obvestil za medije obveščena s ključnimi sklepi ter njihovo vsebino.
Vlada republike Slovenije ima v svoji sestavi tudi določene organe, kot so na primer Protokol Republike Slovenije, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Statistični urad Republike Slovenije. Skupno ima vlada v svoji sestavi 15 organov državne uprave. Vsi organi v sestavi so neposredno odgovorni predsedniku vlade.
V zgodovini samostojnosti Republike Slovenije je bilo do oktobra 2021 štirinajst vlad, ki so vodile, usmerjale in krmarile z državo. Trenutno vlado sestavlja 14 ministrov in tri ministri brez resorja. Slednji skrbijo za posebna interesna področja oziroma prioritete, ampak za razliko od drugih ministrstev nimajo svojih resorjev.